Zaradi konoplje boste postali leni: Mit ali resničnost?
Izjava o omejitvi odgovornosti: Vse informacije v tem članku so namenjene izključno izobraževanju. Namen tega članka nikakor ni vabiti, spodbujati ali nagovarjati k zlorabi katere koli snovi. Članek ni primeren za osebe, mlajše od 18 let.
- Od kod stereotip o "lenih uživalcih"?
- Kaj pravijo znanstvene študije?
- Vpliv CBD na motivacijo in produktivnost
- Zaključek: počakati moramo na resnico
Od kod stereotip o "lenih uživalcih"?
Podoba "lenega uživalca", ki uporabnike konoplje prikazuje kot neproduktivne in apatične, ni nova. Izvira iz rasno motivirane propagande, ki jo je v tridesetih letih prejšnjega stoletja vodil Harry Anslinger, prvi vodja Zveznega urada za droge. Medijske kampanje so izkoriščale rasne strahove in konopljo povezovale z manjšinami ter jo prikazovale kot nevarno drogo, ki na eni strani vodi v nasilno vedenje in kriminal, na drugi pa v lenobo in neaktivnost.
Te zaznave so se še okrepile zaradi nasprotujočih si trditev o pretirani aktivnosti in apatiji med uživalci konoplje. Kmalu zatem se je pojavil izraz "amotivacijski sindrom", ki so ga v znanstvenih člankih omenjali ameriški psihiatri Louis Jolyon West, William McGlothlin in David E. Smith. Amotivacijski sindrom je "kronična psihiatrična motnja, za katero so značilne različne spremembe osebnosti, čustvovanja in kognitivnih funkcij, ki se kažejo z neaktivnostjo, umikom, avolcijo, apatijo, inkoherentnostjo, otopelim afektom, nezmožnostjo koncentracije in motnjami spomina". Sindrom je bil prvič opisan pri bolnikih, ki so v preteklosti dolgotrajno uživali konopljo.
Stereotip o lenem uživaču se je ohranil vse do danes. V Googlu poiščite besedno zvezo "cannabis makes you..." in se prepričajte, katere izraze ljudje najpogosteje povezujejo s konopljo.
Kaj pravijo znanstvene študije?
Kljub trdovratnim stereotipom znanstveni dokazi o uporabi konoplje in motivaciji niso zelo prepričljivi. Longitudinalne študije, ki so ključne za oceno, ali obstaja povezava med uživanjem konoplje in motivacijo, kažejo mešane rezultate. Podrobneje si oglejmo nekatere od njih.
Marihuana in amotivacijski sindrom
Starejši in tudi nekateri novejši viri se pogosto sklicujejo na študijo iz leta 1992. Raziskovalni vzorec v tej študiji so bile opice rezus, ki so morale opravljati motivacijske naloge ter razločevati barve in lokacijo, pri čemer se je pri njih pod vplivom marihuane pokazala zmanjšana motivacija za nagrajevanje.
V nedavni študiji so primerjali mladostnike, ki so redno (skoraj vsak dan) kadili marihuano, s skupino nekadilcev. Udeleženci so morali rešiti eksperimentalno nalogo z dvema možnostma: ena možnost je bila delo, nagrajeno z več denarja, druga možnost pa je bila "nedelo" - udeleženci so lahko takoj brez truda zaslužili manj denarja. Ugotovljeno je bilo, da so kadilci marihuane prej preklopili na možnost "brez dela" in iz te možnosti prejeli večji odstotek zaslužka, kar je bilo ocenjeno kot dokaz manjše motivacije.
Študija, objavljena leta 2017 v reviji Journal of Psychiatry and Neuroscience, je pokazala, da THC (tetrahidrokanabinol), glavna psihoaktivna sestavina marihuane, zmanjšuje pripravljenost podgan, da poskusijo opraviti kognitivno zahtevne naloge. Zanimivo je, da to ni vplivalo na sposobnost reševanja teh nalog - podgane so lahko opravile nalogo, vendar je niso želele opraviti. Ko so THC dajali skupaj s CBD v razmerju 1 : 1, so se "leni" učinki THC nekoliko ublažili.
V študiji iz leta 2018 so raziskovalci pri 505 študentih preizkusili povezavo med uživanjem marihuane in amotivacijskim sindromom. V študiji so upoštevali tudi, ali so udeleženci uporabljali tudi druge snovi, kot sta tobak in alkohol. Pokazalo se je, da je bilo samo uživanje marihuane pomembno povezano z manjšo iniciativnostjo in vztrajnostjo, ki sta značilnosti amotivacijskega sindroma. Zato so sklenili, da je marihuana dejavnik tveganja za ta sindrom.
Z dopaminom v glavni vlogi
Kako konoplja vpliva na motivacijo in dejavnost? Ena od možnih razlag je sprememba ravni dopamina v možganih. Dopamin je nevrotransmiter, kemični prenašalec, katerega naloga je prenašanje živčnih impulzov med posameznimi možganskimi celicami in preostalimi deli telesa. Povezan je z užitkom, srečo, učenjem in motivacijo.
Kot kažejo nekatere nevro-slikovne študije, ki so preučevale dopaminergično delovanje in občutljivost za nagrajevanje pri uživalcih konoplje, bi lahko spremembe v aktivaciji dopamina ali delovanju v limbičnih regijah botrovale "amotivacijskemu sindromu".
Konoplja oziroma njena psihoaktivna sestavina THC lahko sprva začasno poveča raven dopamina, kar povzroči občutek evforije in zadovoljstva. To povzroča tako imenovano "hitro nagrado". Vendar lahko redna uporaba konoplje poruši naravno ravnovesje dopamina v možganih in zmanjša občutljivost dopaminskih receptorjev. To lahko povzroči zmanjšanje motivacije za dejavnosti, ki ne prinašajo takojšnje nagrade, in zmanjša sposobnost uživanja v običajnih dejavnostih. Tako imenovana hipodopaminergija lahko povzroči slabši spomin, nepozornost in slabšo učno učinkovitost.
Nekatere študije kažejo, da je povezavo med uživanjem konoplje in zmanjšano motivacijo mogoče pojasniti s sočasnimi depresivnimi simptomi. Depresivni simptomi prispevajo k nižji motivaciji in uspešnosti, kar se lahko napačno pripiše samo uporabi konoplje.
Nove raziskave: konec mitov o konoplji?
Oglejmo si novejše raziskave, ki razbijajo stereotip o uživalcih konoplje kot lenih, apatičnih in nemotiviranih. Leta 2022 je bila v reviji International Journal of Neuropsychopharmacology objavljena študija je preučevala anhedonijo (nezmožnost doživljanja pozitivnih čustev, uživanja v življenju), apatijo in zadovoljstvo na vzorcu 274 odraslih in mladostniških uporabnikov konoplje ter kontrolnih oseb. Rezultati te študije so pokazali, da uporaba konoplje s pogostostjo 3-4 dni na teden ni povezana z apatijo ali amotivacijo, odziv na nagrado pa je pri odraslih in mladostnikih podoben kot pri neuporabnikih. Pri kontrolnih skupinah je bila anhedonija večja kot pri uživalcih konoplje.
Zanimiva je bila tudi študija Univerze v Torontu iz leta 2024, ki je temeljila na raziskavi, v kateri je sodelovalo 260 uporabnikov konoplje, pridobljenih na spletnem forumu Reddit. Raziskava je potekala v obliki občasno po pošti poslanih vprašalnikov, s katerimi so preverjali številne motivacijske spremenljivke, od samospoštovanja, apatije in notranje motivacije do dejanskega duševnega napora. Izkazalo se je, da uporabniki pod vplivom konoplje niso bili niti bolj apatični niti manj motivirani.
V nasprotju z ugotovitvami o motivaciji pa je ta študija pokazala, da je zastrupitev s konopljo negativno povezana z nekaterimi vidiki vestnosti. Čeprav marihuana ni vplivala na moč volje, odgovornost in delavnost, so kronični uživalci konoplje poročali, da so bolj impulzivni, manj organizirani in manj urejeni, ko so "na drogu", bolj pripravljeni lagati, da bi dosegli svoje, in manj pripravljeni upoštevati družbena pravila.
Vendar ima ta študija (tako kot nekatere druge) omejitve in rezultatov morda ni mogoče posplošiti na širšo populacijo uporabnikov konoplje.
Vpliv CBD na motivacijo in produktivnost
Kar zadeva kanabinoid CBD (kanabidiol), ne poznamo nobene raziskave, ki bi ocenila vpliv te nepsihoaktivne spojine iz konoplje na lenobo ali produktivnost. Vemo pa, da ima CBD terapevtski potencial in lahko pomaga pri lajšanju stresa, tesnobe in depresivnih simptomov, izboljša pa tudi spanec in pomaga pri nespečnosti, kar lahko posredno vpliva na aktivnost in motivacijo.
Kot veste, ko vam primanjkuje spanca ali ko niste pri močeh, se vam običajno ne ljubi ničesar početi, tudi če vam nekdo ponudi mamljivo nagrado.
Kanabinoidi prek endokanabinoidnega sistema vplivajo na številne mehanizme v telesu, saj delujejo na endokanabinoidne receptorje CB1 in CB2, ki jih najdemo po vsem telesu. Močna vezava THC na receptorje CB1 v možganih je povezana s psihoaktivnimi učinki, občutki evforije ali povečanim apetitom. CBD deluje kot delni antagonist teh receptorjev, kar pomeni, da lahko blokira ali zmanjša neželene učinke THC. To je bilo dejansko potrjeno v omenjeni študiji iz leta 2017, v kateri se je pripravljenost podgan, da sprejmejo zahtevne naloge, povečala, če sta bila THC in CBD dana skupaj v razmerju 1 : 1.
Pomembna je tudi študija iz leta 2016, ki je pokazala, da lahko CBD zmanjša motivacijsko disfunkcijo z aktivacijo receptorjev 5-HT1A, ki sproščajo dopamin. Ista študija navaja tudi, da ima kanabinoid THCV (tetrahidrokanabivarin) tudi terapevtski potencial, ki bi ga lahko uporabili pri disreguliranem vedenju, motiviranem z nagrajevanjem, tj. pri ljudeh, ki zaradi močne želje po nagradi težko nadzorujejo svoja dejanja in se na primer spopadajo z odvisnostmi ali motnjami hranjenja.
Zaključek: počakati moramo na resnico
Trditev, da konoplja povzroča lenobo, je eden najbolj znanih stereotipov. Vendar tudi znanstveniki nimajo jasnega mnenja o povezavi med uživanjem konoplje in motivacijo. Nekatere (zlasti starejše) študije kažejo, da THC, glavna psihoaktivna sestavina konoplje, lahko zmanjša motivacijo in pripravljenost za opravljanje zahtevnih nalog, saj spremeni raven dopamina v možganih in zmanjša občutljivost dopaminskih receptorjev. Redni uporabniki marihuane imajo morda raje lažje naloge z manjšo nagrado, kar je lahko dokaz zmanjšane motivacije.
Povezava med uživanjem konoplje in zmanjšano motivacijo pa je lahko tudi posledica na primer sočasnih depresivnih simptomov.
Dve študiji, objavljeni med letoma 2022 in 2024, kažeta, da uživanje konoplje ni povezano z apatijo ali amotivacijskim sindromom. Ti študiji kažeta, da so odzivi na nagrajevanje pri uživalcih konoplje podobni odzivom pri neuporabnikih.
CBD bi lahko posredno povečal motivacijo in produktivnost zaradi svojega terapevtskega potenciala (lajšanje tesnobe in depresije, izboljšanje kakovosti spanja), hkrati pa delno ublažil morebitno lenobo, ki jo povzroča THC.
Če povzamemo, je še vedno zelo malo dobro izvedenih empiričnih raziskav o vplivu konoplje na motivacijo in produktivnost, zato bomo lahko trdovratne stereotipe ponovno ocenili šele na podlagi novih, podrobnejših študij.
Avtor: Buds for Buddies
Fotografija: Shutterstock
"Vse informacije na tem spletnem mestu in tudi informacije, ki so na voljo prek tega spletnega mesta, so namenjene izključno izobraževanju. Nobena od informacij, ki jih vsebuje, ni namenjena kot nadomestilo za zdravniško diagnozo in teh informacij ni mogoče obravnavati kot zdravniški nasvet ali priporočeno zdravljenje. To spletišče ne spodbuja, podpira ali zagovarja zakonite ali nezakonite uporabe narkotikov ali psihotropnih snovi ali opravljanja katere koli druge nezakonite dejavnosti. Za dodatne informacije glejte našo izjavo o omejitvi odgovornosti."